12.02.2008

Nedelujoča domača stran www.markobaloh.com

Zapisano pod: miks — markobaloh 12.02.2008 ob 08:39

Žal mi je, toda moram vas obvestiti, da domača stran www.markobaloh.com nekaj časa ne bo delovala. Ne vem še natančno ali gre za namerno diverzijo ali za neljubo napako, zadeva je pač taka, da tisti, ki lahko kaj popravijo niso ali nočejo biti dosegljivi. Tako so bomo morali ta čas zanesti na moj (k sreči) pred časom ustvarjeni BLOG, ki ga do sedaj skoraj nisem uporabljal zaradi skoraj blogovske oblike moje domače strani.

 Ta je bila res fenomenalno obiskana, včeraj malo pred prekinitvijo “oddajanja” smo prešli 30.000 obiskovalcev (od 15. avgusta 2008), kar je za tako osebno domačo stran res lepa številka. In ravno zaradi vas obiskovalcev, ki vas je bilo vsak dan med 150 in 360 (enkratnih obiskov dnevno, se pravi vsak IP se števej le 1x dnevno!), se bom potrudil in vas še naprej obveščal o vsem kar se dogaja pri meni tule na tem blogu. S poudarkom na kolesarstvu, seveda…

 Zaradi vseh uporabnih in zanimivih informacij, ki jih je bila moja stran polna pa upam, da bomo tudi domačo stran čimprej usposobili nazaj. Več o tem, zakaj je prišlo do prekinitve pa kasneje, ko bo tudi meni kaj več jasnega.

Zaenkrat toliko, upam, da boste do vzpostavitve websitea ostali zvesti obiskovalci tudi tega bloga. Hvala za razumevanje!

  • Share/Bookmark
12.11.2007

RAAM ti pride v kri…

Zapisano pod: miks — markobaloh 12.11.2007 ob 08:48

Po uspešnem in s pozitivnimi vibracijami nabitim razgovorom s sponzorjem Iztokom Mavsarjem, sem imel na treningu polno glavo najrazličnejših misli. In lletelo je kar samo od sebe… No, s katerim vprašanjem mislite, da me je »izzval« Iztok?»A na RAAM boš šel???« In odgovor, ki mi je izletel brez pravega razmišljanja »Seveda ne«. Razlog je seveda čisto preprost in vedno isti – denar. Ampak se Iztok ni dal » S skupnimi močmi bomo pa ja nabrali…« Jaz se sicer nisem dal do konca prepričati, ampak hormoni so že »ponoreli« in rezultat je bila nič kaj bazična vožnja proti Ljubljani. In tona nasprotujočih si misli – ja in ne, za in proti, zakaj ja in zakaj ne, pa kva ti je??

Saj bo kdo rekel, kaj je pa na tem dialogu posebnega? In verjetno tudi ni, če ti RAAM ni zlezel pod kožo. Kako hudiča se je pa to zgodilo? Dolga zgodba, tam od začetka devetdesetih let, ko sem na TV gledal dokumentarec o kopici »norcev«, ki so s skrajnimi napori, brez omembe vrednega spanca kolesarili 5.000km non-stop preko ZDA. In si, za razliko od drugih, nisem mislil »Kakšni norci«, ampak »Ti pa so face!«. Potem pa deset let sanjarjenja in v letu 2000 odločitev, da gremo v akcijo in uspešno postavljanje kvalifikacijske norme. V tem času sem na 24-urni dirki spoznal Herberta Menewegerja, Avstrijca, ki je trikrat startal na RAAM-u in od tega le enega končal, napisal pa je eno najlepših knjig o RAAM-u »…und bewege ich mich, so komme ich weiter«, ali po naše »Premikam se, torej grem naprej…« (ki jo lahko kupite tudi pri meni za 30€). Herbert je postal ne le eden od mojih svetovalcev ob pripravah na RAAM, ampak tudi eden najboljših prijateljev. Potem še tri leta študija dirke, prebiranja knjig, ogledovanja starih videov in skakanja okoli sponzorjev, potem pa prvi noro ponesrečen poizkus, ki bi me skoraj stal življenja. Pa operacija, (skoraj) leto pavze, pa drugi RAAM in tokrat pljučnica, nazadnje pa lani tretjič in fizično gotovo najmanj pripravljen odlično drugo mesto na RAAM 2006.

Sem mislil, da je s tem zadeva končana in je v bistvu tudi bila vse do starta letošnjega RAAM-a, ko smo vsi z zadržanim dihom in stisnjenimi pestmi spremljali Juretov boj s Faschingom in ostalimi, pa s kaznimi v prvih dneh, študirali kdaj in koliko bo kdo spal, pa Fredijevo in Uroševo napredovanje po lestvici dvojic, ipd. V glavnem RAAM me je spet posrkal vase, čeprav sem bil pol zemeljske oble oddaljen od dogajanja.

O vsem tem sem razmišljal med razgovorom z Iztokom in kljub trmastemu vztrajanju, da na RAAM v letu 2008 ne grem, sem nato celo pot v Ljubljano premleval zakaj pravzaprav ne in kdaj in v kaki obliki bi bil spet pripravljen podati se v ta izziv? Odgovor ni prav preprost. Prvi pogoj je seveda denar oz sponzorska podpora. V primeru, da nam letos uspe s skupnimi močmi zbrati dovolj denarja za planirane cilje in morda še kaj rezerve, ki bi jo prenesli v naslednje leto, bi bilo leto 2009 pravšnje za vrnitev. Nekateri morda mislijo, da je ovira tudi moja družina oz. da me žena ne bi pustila. In se ne bi mogli bolj motiti – najstarejša hčerka Ana že letos razočarano spraševala zakaj nisem šel v Ameriko, žena Irma, brez podpore katere ne bi nikoli dosegel svojih uspehov, pa je ena redkih od bližnjih, ki si pravzaprav že od lanskega leta želi, da bi se na RAAM še enkrat vrnil. Razlog je morda za nekoga egoističen in sicer Irma je bila v obeh spremljevalnih ekipah ob odstopih, lani, ko sem dosegel svoje sanje in cilj v Atlantic City-ju, pa je ni bilo ob meni. In zato slavje niti zame, še manj pa zanjo ni bilo tisto pravo. Torej, če (oz. KO) se bom vrnil bo Irma gotovo ob meni.

Torej, če naslednje leto s skupnimi močmi naberemo dovolj sponzorskih sredstev in sezono izpeljemo po načrtih, postavim spet kakšen rekord in naredimo tudi medijsko dovolj zanimivih projektov za sponzorje, potem bodo morda izpolnjeni pogoji, da v letu 2009 zberemo (najmanj) dvakrat več denarja in se ponovno podam na dirko vseh dirk – RAAM 2009.

No, tole nekako se mi je podilo po glavi včeraj na treningu (in zato sem pozabil na kontra veter in klance in pravzaprav sploh ne vem točno kako sem prišel v Ljubljano). Na vas pa je , da me primete za besedo ob letu osorejlächeln Saj morda bom takrat odgovoril samo »sanja svinja o koruzi, a koruze ni«, ker bi morda že danes z bolj trezno glavo razmišljal drugače. Ampak dejstvo ostaja, da ob omenjanju RAAM-a moje srce še vedno poskoči in to je tisto o čemer sem govoril – ko si enkrat RAAM-ovec, ti RAAM ostane v krvi. Torej, pustimo se presenetiti…

  • Share/Bookmark
5.10.2007

Poslavljam se od Orce

Zapisano pod: miks — markobaloh 5.10.2007 ob 21:04

Po devetih mesecih nepozabnega druženja se moram posloviti od sponzorskega kolesa ORBEA ORCA velikost 60 cm, s katerim sem bil izredno zadovoljen in ga toplo priporočam kakemu zaljubljencu v kolesarske lepotce z odličnimi voznimi lastnostmi. Okvir in sedežna opora imata prevoženih okoli 15.000 km (ostalo na rezervi ali na kronometrašu), sprednje kolo Shimano Dura-Ace ima za sabo slabih 10.000 km, vse ostalo na kolesu pa je NOVO & NERABLJENO! Se sprašujete zakaj?

Nekaj zaradi sponzorskih zahtev, nekaj pa zaradih lastnih želja (nekdo bi morda rekel kapric) sem uporabljal svoje dele in zato so na prodajanem kolesu popolnoma novi naslednji deli:
- karbonske gonilke ZEUS dolžine 175mm,
- verižniki 53-39,
- sredina,
- karbonska balanca ITM širina 44cm & trak za balanco,
- karbonska fajfa ITM dolžina 12cm,
- sedež Selle Italia Gel Flow,
- pedala Shimano Dura Ace,
- zadnja feltna Shimano Dura Ace.

Cena novega kolesa v trgovini je 5.199€, mojega na pol novega pa dobite za 2.600€.

Nova Orca januarja 07 na spinningu

Orca danes kakršna je na voljo

Več na moji strani www.markobaloh.com

  • Share/Bookmark